Danes opazujmo svoje misli.

Naše misli si lahko predstavljamo kot kamenčke, ki jih srečujemo na gozdni poti. Nekaj je majhnih, ki jih niti ne opazimo in samo stopimo čeznje. Nekatere si ogledamo, se za njimi ozremo. Morda zato, ker so posebej lepi ali pa posebej grdi. Včasih se pojavi misel, ki je bolj kot kamenčku podobna skali. Ta nam za trenutek povsem zapre pot, dokler ne poiščemo poti okoli nje. Ko naletimo na skalo, navadno ne opazimo drugih drobnih kamenčkov, tudi tistih, ki so posebej lepi. Razmišljamo samo o tem, kako se bomo ognili skali in jo premagali.

Ali je tudi v tvojih mislih kakšna skala?
Kako se jih lahko ogneš? Ali obstaja drugačna pot? Kako se lahko z njo soočiš?

Če ves čas razmišljaš samo o skali in o tem, kako je grozna, velika, težka, naporna, lahko spregledaš druge poti, s katerimi bi se skali lahko izognil/a. Poleg tega pozabiš na vse čudovite kamenčke, ki ležijo okoli skale. Ne vidiš, da je lepih kamenčkov v resnici mnogo več kot tistih grdih.

Danes si vzemi trenutek, da opazuješ vse te lepe kamenčke. Bodi pozoren/na koliko lepih misli imaš. Poskusi se ustaviti pri njih. Če naletiš na grd kamen ali skalo, se pri njih ne ustavljaj. Poišči pot mimo njih, na kateri te ne bodo ovirali.

Zarja Golouh Kosten, mag. psih.