Primož Roglič in Tadej Pogačar sta s svojimi uspehi na Vuelti zelo verjetno pripomogla k dvigu kolesarskega entuziazma po celotni Sloveniji, enako ali pa še bolj pa to velja tudi za našo šolo. Izpeljali smo že dve etapi, posebej omembe vredna pa je tista ponedeljkova (16.9.2019).
Sicer malo številčna ekipa (4 učenci in 3 učitelji spremljevalci) se je zbrala na standardnem mestu, pred šolo v Gaju. Pot nas je vodila do Cvišlerjev in potem navzgor vse do Mačkovca. V središču vasi smo zapustili asfalt in zavili desno v gozd. Adrenalinski spust je bil nagrada za prejšnje hribolazenje. Makadamska pot nas je naprej vodila skozi zelo lep gozd (opazili smo tudi marele) vse do Dolge vasi oz. do MTB trail centra, kjer bi po 20 prevoženih km mirne vesti lahko rekli »dovolj za eno lepo etapo«. Ampak ne. Zavili smo levo in se začeli vzpenjati proti vrhu »Štalceparga«. To je vzpon, ki se začne nežno, proti vrhu pa gre za kar konkreten klanec. Na vrhu, ki to ni bil, smo se odpeljali še cca. 500 m po glavni cesti, zavili nazaj v gozd in čakal nas je nov teža vzpon proti res končnemu vrhu. »Priplezali« smo na 735 m nad morjem in nato končno spust proti Veroniki. Ampak ne tisti od Friderika, čakala nas je namreč »flow trail Veronika« proti dnu smučišča. To je bil pravi užitek in nagrada za vložen trud. Prijetno utrujeni smo se odpravili po gozdni cesti še nazaj do šole in zaključili etapo s 35 km in 530 višinskimi metri.
Čelado dol vsem udeležencem, ki so pokazali veliko mero vztrajnosti in poguma. Edina slika, ki jo lahko vidite, kaže našo opravljeno pot. Za lepote gozda in naše pokrajine v tem času pa se kar sami odpravite v naravo in to občutite tudi sami. Res vam ne bo žal.
Mentor: Peter Gradišar
