Vsako šolsko leto prve dni septembra razmišljamo , kako daleč je še do konca leta.

Pa mine, kot bi trenil.
Ko otroci prvič stopijo skozi šolska, vrata s strahom in spoštovanjem gledajo »tiste, ta velike« in razmišljajo, le kje je še to..
Pa mine, kot bi trenil.
Vse težke naloge, učenje igra in smeh se zdijo, da jim ni konca
prijateljstva in trdne vezi so na poti do sonca,
malo strahu in pričakovanja je zraven, to mora biti,
koliko še…
Pa mine, kot bi trenil.
Lepo je bilo.

Mateja Junc, vodja valete, razredničarka 9.b